Rojstni dan se začne v maternici

Kako sprememba pogleda na čas, rojstvo in začetek življenja zdravi odnos do žensk, mater in sveta

Kaj če smo se zmotili že na samem začetku?

Kaj če rojstvo ni trenutek, ko otrok prvič vdihne zrak -

ampak proces, ki se začne v maternici?

Kaj če bi to vedeli vsi?

Kaj če bi to živeli, kot družba?

Ne bi govorili le o drugačnem koledarju.

Govorili bi o popolnoma drugačnem svetu.

Maternica je prvi koledar

Preden otrok vidi svetlobo, je že vpet v ritem časa.

Srčni utrip matere je njegov prvi metronom.

Njeno dihanje je njegov prvi dih.

Njeno čustveno polje je njegova prva realnost.

V maternici se ne oblikuje le telo.

Oblikuje se zavest.

To je prvi Tzolkin.

Prvi cikel.

Prva matrika časa.

In vendar današnja družba ta prostor obravnava kot “čakalnico”, ne kot svetišče.

Če se rojstni dan začne v maternici, se spremeni vse

Spremeni se odnos do časa.

Spremeni se odnos do žensk.

Spremeni se odnos do mater.

Spremeni se odnos do življenja.

Zakaj?

Ker nenadoma ni več mogoče:

- razvrednotiti nosečnosti

- minimizirati vloge matere

- ločiti otroka od materinega polja

- obravnavati rojstva, kot tehnični dogodek

Ko priznaš, da se življenje začne pred rojstvom, moraš priznati tudi, da je žensko telo portal časa.

In to je za mnoge sisteme preveč resnice.

Energija spočetja: zakaj prvih 18 let ni “naključnih”

V Tzolkin kozmologiji prvih 26 Tzolkin let (≈ 18,5 gregorijanskih let) vodi energija spočetja.

To pomeni:

- otrok živi skozi telo, instinkt in spomin

- zaznava svet pred umom

- resnico čuti, preden jo zna razložiti

Če je mati spoštovana → otrok se čuti varen v življenju.

Če je mati utišana → otrok se uči dvomiti v lastno resnico.

To ni psihologija.

To je energetska realnost.

Zakaj bi se kolektivni odnos do žensk spremenil

Če bi kot družba sprejeli, da:

- se rojstvo začne v maternici

- se čas začne v ženskem telesu

- se zavest oblikuje pred prvim vdihom

… potem žensk ne bi bilo več mogoče obravnavati, kot sekundarne.

Materinstvo ne bi bilo “ena od vlog”.

Bilo bi osrednja civilizacijska funkcija.

Ženska ne bi bila več vrednotena po produktivnosti.

Temveč po sposobnosti držanja življenja, ritma in časa.

In svet bi se moral upočasniti.

Kar je ravno tisto, česar se najbolj boji.

Novo praznovanje rojstnega dne

Predstavljaj si to:

Rojstni dan ne praznujemo le, kot datum na koledarju,

ampak, kot obletnico vstopa duše v materino polje.

Praznovanje vključuje:

- hvaležnost materi

- stik s telesom

- zavedanje cikla, v katerem je človek

- razumevanje, katera energija časa ga vodi

Ne več samo torta.

Ampak zavedanje lastne matrike časa.

To ni spiritualni luksuz.

To je osnovna pismenost zavesti.

Kaj bi to pomenilo za prihodnost

Če se rojstni dan začne v maternici:

- vzgoja postane zavestna

- porod postane svet obred, ne poseg

- zdravstvo se obrne k življenjski sili

- otroci odrastejo z občutkom smisla

- ženske ponovno postanejo nosilke časa, ne breme sistema

To ni utopija.

To je spomin, ki čaka, da se vrne.

Čas se ni pokvaril – pozabili smo, kje se začne

Čas ni linearen.

Življenje ni naključje.

Rojstvo ni trenutek.

Rojstvo je proces, ki se začne v maternici,

in kdor to razume, nikoli več ne more gledati na žensko, mater ali otroka enako.

Ko se spomnimo, kje se čas zares začne,

se začne tudi zdravljenje sveta.

In to zdravljenje se ne začne v institucijah.

Začne se v ženskem telesu. 🌺

In Lak'ech