Zakaj je 260 dni cikel človeka?
- Maginja Blinkita
- Jan 6
- 2 min read
(In zakaj to ni duhovna teorija, ampak telesni spomin)

260 dni.
Ne leto.
Ne meseci.
Ne rojstni dnevi.
260 dni.
Stari Maji so govorili, da je to čas od oploditve do rojstva človeka.
Čas, ko se iz nevidnega zavestnega polja začne tkati fizična oblika.
Čas, ko se duh uči postati telo.
In tukaj se zgodi nekaj, kar sodobni svet popolnoma spregleda:
👉 Človek ni programiran na 365 dni.
👉 Človek ni rojen v gregorijanski čas.
👉 Človek ni naravno uglašen na linearni koledar.
Človek je uglašen na 260-dnevni ritem.
To je ritem:– zorenja– oblikovanja– utelešanja– inkarnacije zavesti
260 dni je čas, ko zavest dobi obliko.
In telo tega nikoli ne pozabi.
Tvoje telo še vedno ve, kako dolgo traja, da se nekaj resnično rodi.
Ne ideja.
Ne odločitev.
Ampak ti.
Zato resnične spremembe ne pridejo čez noč.
Zato se globoke transformacije ne zgodijo v 21 dneh.
Zato “instant razsvetljenje” ne obstaja.
Ker telo sledi spominu 260 dni.
Vsak izmed teh 260 dni v Tzolkinu ni samo simbol.
Je arhetip časa, ki je nekoč sodeloval pri tvojem nastanku.
Vsak nagual je določena kvaliteta zavesti:
– zaščita
– gibanje
– tema
– seme
– ogenj
– smrt
– ljubezen
– vizija
– resnica
– predaja
Ko se človek znova začne gibati skozi teh 260 energij,
se ne uči nečesa novega.
Spominja se.
Zato se mnogim ljudem ob stiku s Tzolkinom zgodi nenavadna reakcija:
– občutek domačnosti
– solze brez razloga
– občutek, da “to že poznajo”
– ali pa močan odpor (ker telo ve, da bo moralo spustiti star ritem)
260 dni ni ezoterika.
260 dni je biološko-duhovni spomin človeka.
To je čas:
– v katerem se celice reorganizirajo
– v katerem se živčni sistem umiri
– v katerem se zavest znova poveže s telesom
– v katerem čas ne priganja, ampak podpira
Ko živiš v tem ciklu,čas ne teče proti tebi.
Čas dela zate.
In zato so Maji rekli nekaj, kar je danes skoraj tabu:
Človek, ki živi v pravem času,
se ne stara na enak način.
Ne zato, ker bi se “boril proti staranju”.
Ampak zato, ker ni več v konfliktu s časom.
260 dni ni izziv.
Ni projekt.
Ni obveznost.
Je povabilo,da se spomniš,
v katerem ritmu si bila ustvarjena.
In Lak'ech



Comments