Zakaj se pomlajevanje ne začne v celicah, ampak v ritmu

V svetu, kjer se pomlajevanje prodaja, kot izdelek,

se skoraj nihče ne ustavi ob pravem vprašanju:

Zakaj se telo sploh stara hitreje, kot bi se moralo?

Telo ni ustvarjeno za nenehno obrabo.

Ni ustvarjeno za konstantno popravljanje.

Ustvarjeno je za obnavljanje.

A obnavljanje se ne zgodi zato, ker nekaj “dodaš” od zunaj.

Zgodi se, ko telo preneha živeti v napačnem tempu.

Vsaka celica v telesu razume ritem.

Ritem dneva in noči.

Ritem napetosti in sprostitve.

Ritem aktivnosti in mirovanja.

Ko teh ritmov ni več,

celica ne ve,

kdaj se lahko obnovi.

In začne varčevati z energijo.

To je trenutek,

ko se biološka starost začne oddaljevati od koledarske.

Pomlajevanje se ne začne z novo metodo.

Začne se takrat,

ko telo dobi nazaj strukturo časa.

Jasen začetek.

Jasen vrh.

Jasen zaključek.

In prostor, kjer se ne dogaja nič.

V tem prostoru se vklopi inteligenca,

ki je starejša od vseh znanstvenih tehnik,

starejša od vseh trendov,

in globlje zasidrana od vseh navodil.

To ni nekaj, kar moraš aktivirati.

To je nekaj, kar se samo spomni.

Ko je ritem pravilen,

celice nehajo živeti v preživetvenem načinu.

In ko preživetje ni več glavna naloga,

se energija naravno preusmeri v obnovo.

Pomlajevanje zato ni akcija.

Ni disciplina.

Ni napor.

Je posledica usklajenosti s časom.

In ko se telo ponovno giblje v ritmu,

ki mu je domač,

mladost ni nekaj, kar loviš.

Je nekaj,

kar se ti počasi vrača.

In ritem je ključ.